InfinitivoGerundioParticipio
vengarvengandovengado

Indicativo

Presente

yovengo
tú/vosvengas / vengás
él/ella/Ud.venga
nosotrosvengamos
vosotrosvengáis
ellos/ellas/Uds.vengan

Pretérito perfecto simple

yovengué
tú/vosvengaste
él/ella/Ud.vengó
nosotrosvengamos
vosotrosvengasteis
ellos/ellas/Uds.vengaron

Pretérito imperfecto

yovengaba
tú/vosvengabas
él/ella/Ud.vengaba
nosotrosvengábamos
vosotrosvengabais
ellos/ellas/Uds.vengaban

Futuro

yovengaré
tú/vosvengarás
él/ella/Ud.vengará
nosotrosvengaremos
vosotrosvengaréis
ellos/ellas/Uds.vengarán

Condicional

yovengaría
tú/vosvengarías
él/ella/Ud.vengaría
nosotrosvengaríamos
vosotrosvengaríais
ellos/ellas/Uds.vengarían

Subjuntivo

Presente

yovengue
tú/vosvengues
él/ella/Ud.vengue
nosotrosvenguemos
vosotrosvenguéis
ellos/ellas/Uds.venguen

Pretérito Imperfecto

yovengara / vengase
tú/vosvengaras / vengases
él/ella/Ud.vengara / vengase
nosotrosvengáramos / vengásemos
vosotrosvengarais / vengaseis
ellos/ellas/Uds.vengaran / vengasen

Futuro

yovengare
tú/vosvengares
él/ella/Ud.vengare
nosotrosvengáremos
vosotrosvengareis
ellos/ellas/Uds.vengaren

Imperativo

Afirmativo

yo-
tú/vosvenga / vengá
Ud.vengue
nosotrosvenguemos
vosotrosvengad
Uds.venguen

Negativo

yo-
tú/vosno vengues
Ud.no vengue
nosotrosno venguemos
vosotrosno venguéis
Uds.no venguen